Pokopališča in 24h dežurna služba
Pojasnila in stališče JKP d.o.o o izvajanju 24 urne dežurne pogrebne službe
Spoštovani,
Občani se srečamo s tematiko pogrebnih služb, običajno le v primerih smrti svojcev ali drugih bližnjih, sicer pa se tej tematiki raje izognemo. Sprememba na področju te dejavnosti ob koncu lanskega leta (2023) je privedla do kar nekaj sprememb in tudi v naš kraj prinesla nove ponudnike na tem področju, s tem pa tudi konkurenčni boj na zelo občutljivem poligonu, ki ga prej nismo poznali.
Zakonodaja je v 2016 s spremembo Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti razdelila področje pogrebne dejavnosti na dva dela:
- Zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba in obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo teh.
- Prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki je prosta tržna dejavnost. Pri tem je občina z Odlokom skladno z zakonom dodelila storitve grobarjev in pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih Slovenske Konjice,Loče, Sveti Jernej, Žiče in Špitalič zagotavlja upravljavcu pokopališč t.j. JKP d.o.o.
Nedoslednost zakonodajalca in agresivna poslovna logika nekaterih podjetnikov v tej dejavnosti je pripeljala do izpostavitve dileme, kdo bi naj izvajal 24 urno dežurno službo. 8. člen zakona o Pogrebni in pokopališki dejavnosti je namreč napisan na način, da ga nekateri interpretirajo v korist »prostega trga«, čeprav je Ustavno sodišče v svoji sodbi iz leta 2022 že zavrnilo takšno stališče zasebnikov (točka 18. Odločbe ustavnega sodišča). Žal so tri sodbe (za dva primera) v prekrškovnih postopkih pritrdile pritožbam kršiteljev, ki so jih oglobili občinski inšpektorji. Zakaj sodniki niso upoštevali celotnega besedila Zakona in stališča Ustavnega sodišča, nam ni poznano, ima pa to za posledico, da sedaj kršitelji zakona in odlokov še naprej kršijo zakon. To gotovo ni osamljen primer površno napisane zakonodaje, ki nam v praksi povzročajo nered in težave. V tej povezavi omenjeno poročilo Računskega sodišča je okaralo pristojno Ministrstvo, da zakon dopušča različne razlage in s tem povzroča v praksi probleme. V odgovor na to poročilo je Ministrstvo jasno opredelilo, da 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do sedeža izvajalca GJS in da vključuje tudi vse prevoze na obdukcijo in nazaj do prostorov izvajalca GJS. Pri tem je Ministrstvo obljubilo popravek Zakona, kjer bo ta korekcija tudi zapisana v sam zakon.
Doslej se nismo dotaknili vprašanja, »zakaj toliko diskusije« o tem, kdo prvi pride po pokojnika. Odgovora sta dva. Prvi se nanaša na element, ki ga obravnava Ustavno sodišče v kontekstu javne koristi. V praksi se je namreč pokazalo, da izključno podjetniški pogled na dogodek smrti pripelje do situacij, ko se npr. ob prometni nesreči s smrtnim izidom na kraju pojavi več pogrebnikov, ki se prepirajo, kdo bo delal posel, pa do tega, da komercialni izvajalci storitev po tem, ko ugotovijo, da bo šlo za socialni pogreb pokojnika, »odstopijo« javnemu podjetju. Ustavno sodišče v več sodbah v preteklosti ugotavlja, da je smrt preveč občutljiv dogodek za svojce, da bi ob njem dopuščali podjetniško iniciativo z vsemi njenimi posledicami.
Drugi del odgovora je iz področja pietete. Tisti, ki delujejo v tem poslu, dobro vedo, da smo ljudje v trenutkih šoka ob smrti svojcev neobčutljivi na vprašanja stroškov. Najbrž ne poznate nikogar, ki bi si v takšnih trenutkih dal narediti tri ponudbe. Posel pogreba v večini primerov pripade tistim, ki so prvi pri svojcih ob nastopu smrti.
V JKP d.o.o. menimo, da izvajamo naloženo dejavnost v skladu z zakonom in namenom zakonodajalca. Temu pritrjuje tudi odločba Ustavnega sodišča, ki zavrača drugačna razmišljanja. To, da nastajajo slabo napisani zakoni in zakonodajalci v osmih letih ne odpravijo nejasnosti, je v tej državi že dolgotrajna praksa. V vmesnem času je ravnanje torej prepuščeno nam in našemu čutu, kaj je prav.
Naloga izvajanja 24 urne dežurne službe, kot jo zahteva zakon in pravilniki, prinaša stroške, ki jih plača naročnik pogreba. V tem smislu je očitek OZS do zakonske določitve nujnosti te storitve in posledično stroška razumljiv, po drugi strani pa natančen pregled računov zasebnikov razkrije stroškovne postavke z enako vsebino in v podobni vrednosti, kot jo zaračuna javna služba.
Med vrsticami ste verjetno zaznali, v katerem grmu tiči zajec. Pogrebna dejavnost je v nekaterih segmentih dokaj dobičkonosna in z ločitvijo na javni in tržni del so zakonodajalci, kot je bil v času nastanka zakona očitek temu s strani Skupnosti občin dodelili javnim službam poslovno nezanimiv del dejavnosti, komercialno zanimiv del pa je prepuščen trgu. Tisti, ki ne vedo, da javna podjetja morebitne zaslužke vračamo v nižje cene storitev ali javna osnovna sredstva, nas ponekod celo obtožujejo okoriščanja s položajem, pri tem pa ne spoštujejo našega »koncesijskega« položaja in ga torej v praksi ni.
V zaključek te teme ponovno podajamo naše stališče, kot smo ga dali ob vstopu v to dejavnost. Ob vsej zakonodajni kolobociji tega področja je najbolj pomembno to, da svojci pokojnega ob tragičnem dogodku dobijo hitro in korektno storitev, brez zapletov in izkoriščanja situacije, v kateri takrat smo. Sami operativno ne izvajamo te dejavnosti, a smo v položaju, da vplivamo na tiste, ki jo izvajajo v našem imenu, in pri tem upoštevajo principe, o katerih pišemo. Pri izboru partnerjev v tej dejavnosti smo pozorni na celotne stroške pogreba in spremljamo njihovo konkurenčnost. Če menite, da ni tako, vas vabimo na obisk in vam damo priložnost, da nam dokažete nasprotno.
Povezave na gradiva:
- Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej)
- Porevizijsko mnenje Revizijskega sodišča
- Kako (napačno) razumeti vsebino obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (ZPPDej)? | Blog | Odvetniška družba Neffat
- Stališče ministrstva 04-12-2023
Odločba ustavnega sodišča 2022
(Pobudniki presoje ustavnosti so zasebniki na področju izvajanja pogrebne dejavnosti)
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena ter 5. in 8. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) se zavrne. Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne.
10. Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba (prvi odstavek 3. člena ZPPDej). 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo teh, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZPPDej). Z globo od 2.000 do 4.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve prevoza, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe (tretja alineja prvega odstavka 57. člena ZPPDej).
17. (delno) Ustavno sodišče je že z odločbama št. U-I-89/97 in št. U-I-48/97 ugotovilo, da je pri vseh storitvah pogrebne in pokopališke dejavnosti, urejenih z ZPPDUP in ZGJS, izkazana javna korist in da gre za dopustno omejitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. V primeru zmanjšanja obsega storitev, ki ostajajo v javni sferi, to velja še toliko bolj. Očitek pobudnikov je zato očitno neutemeljen.
18. Pobudniki menijo še, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin. Bistvo sistema javnih gospodarskih služb je, da odločitev zakonodajalca, da se bo določena dejavnost opravljala v obliki javne gospodarske službe, vključuje tudi odločitev, da te dejavnosti ne bo več dovoljeno opravljati gospodarskim subjektom v tržnem pravnem režimu. Organiziranje opravljanja javne službe je v celoti prepuščeno javni oblasti, dejavnost pa se izvaja v javnem pravnem režimu. Javna oblast se odloči, kateri subjekt jo bo izvajal ter podrobneje normira njeno izvajanje (npr. katere storitve obsega). Odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu. V nasprotnem primeru ne moremo govoriti o tem, da se dejavnost opravlja v pravnem režimu javne gospodarske službe. Zato je očitek pobudnikov očitno neutemeljen.
Uprava JKP d.o.o. Slovenske Konjice
UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
Kliknite tukaj: → POKOPALIŠČA